Odbor za gospodarstvo je v Državnem zboru na svoji 42. nujni seji, v drugem branju, obravnaval vsebino predloga sprememb Zakona o športu, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci iz vrst strank SD, Svoboda in Levica. Predlog zakona so prisotni z devetimi glasovi za in nobenem proti podprli in tako besedilo poslali v tretje branje oziroma odločanje v Državni zbor. 

Ključni poudarki predloga sprememb zakona se nanašajo na zagotovitev socialne varnosti nekdanjim vrhunskim športnikom v starosti, z uvedbo dodatka k pokojnini; vzpostavitev nacionalnega kariernega centra (NKC) v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ), ki bo kot javno službo opravljal naloge pomoči športnikom na področju usklajevanja izobraževalnih in športnih obveznosti ter naloge na področju pomoči športnikom ob prehodu v drugo kariero; zagotovitev socialne varnosti vrhunskim športnikom ob zaključku tekmovalne kariere z namenom lažjega prehoda v drugo kariero, MGTŠ zagotovi prejemke v višini neto minimalne plače ter plačilo socialnih prispevkov od osnove, ki je minimalna plača; uvedba posebne vrste športnih prireditev za otroke in mladino, kot načina spodbujanja gibanja pri otrocih in mladini, ki se iz različnih razlogov bistveno manj gibajo kot v preteklosti; uvedba pravil, pod katerimi se posamezniki, ki so do uveljavitve ZŠpo-1 izpolnjevali pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu in to delo kot svojo izključno dejavnost opravljali že daljše časovno obdobje, lahko kot strokovno usposobljeni delavci vpišejo v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.
 
Seje odbora sta se na povabilo udeležila tudi predstavnika Sindikata športnikov Slovenije. Dejan Stefanović, predsednik sindikata je v uvodni besedi povedal, da podpira pozitivno namero nekaterih vsebinskih novosti, ki jih bo ZŠpo-1 urejal, ne more pa spregledati dejstva, da pri nastajanju teh vsebin niso sodelovali predstavniki športnikov, predvsem tistih poklicnih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh nacionalnih tekmovanj in ki jih vsebine zakona kljub novim spremembam ne vključujejo. Sindikat športnikov Slovenije namreč že več kot dvajset let izvaja programe celostne obravnave športnikov, z oprijemljivimi in zavidanja vrednimi rezultati v praksi. Avtorji besedila niso pri vsebinah NKC k sodelovanju povabili nobenega od deležnikov s prakso, izkušnjami ter znanjem na tem področju, kar je moč zaznati pri pomanjkljivi vsebini besedila. NKC torej po mnenju SŠS ne predstavlja sistemske rešitve, saj lahko pravice iz tega naslova črpajo le kategorizirani športniki. Prav tako je v celoti izvzeta akademska stroka iz področja športa, s čimer imamo v mislih aktivno vključevanje predstavnikov Fakultete za šport (UNI v Ljubljani), Pedagoške fakultete v Mariboru (UNI v Mariboru) in Fakuletete za vede o zdravju (UNI na Primorskem), ki bi morali biti navsezadnje tudi tisti, ki vsebine kritično nadzirajo, ocenjujejo in preverjajo njihove učinke v praksi. Menimo, da vključevanje z značko “športniku prijazna institucija” že zdaleč ni dovolj.  V tem poglavju pogrešamo tudi usposabljanje usmerjevalcev celostnega razvoja športnikov, ki v praksi ponujajo individualen pristop k obravnavi športnika, ki po naših izkušnjah edini prinaša oprijemljive rezultate. Za športnike je namreč potrebno začeti skrbeti že v zgodnjih fazah razvoja, jim slediti, jih spremljati in svetovati oziroma usmerjati k pravim odločitvam. Prehodna finančna pomoč tistim, ki ob zaključku kariere nimajo zaključene formalne izobrazbe je le obliž na rano oziroma kazalnik, da je bilo na tem področju do sedaj narejenega veliko premalo oziroma nič. Glede na pomanjkljivosti v besedilu predloga pričakujemo, da bo ZŠpo-1 sledil strateški dokument, ki bo podrobneje obravnaval izvajanje posameznih poglavij celostne obravnave športnika in h kateremu bomo povabljeni tudi predstavnki SŠS oziroma vsi kompetentni deležniki.
 
Dejan Stefanović je v svojem nagovoru omenil tudi druge vrzeli trenutno veljavne zakonodaje na področju športa, vezane predvsem na nesprejemljivo davčno zakonodajo in delovnopravni status športnikov, ki jih je potrebno nujno nasloviti in poiskati rešitve. Na to temo so predstavniki Sindikata športnikov Slovenije, v okviru Delovne skupine za sistemsko izboljšanje položaja delojemalcev v športu pri pristojnem ministrstvu, že maja 2025 ter kasneje tudi pri ministru Matjažu Hanu, predstavili predlog sistemskih sprememb po vzoru belgijskega modela obdavčitve, ki za športnike v kolektivnih športih predvideva delovna razmerja s posebno davčno obravnavo dohodnine in znižanimi socialnimi prispevki. Po današnjem razgovoru z ministrom Matjažem Hanom je prvi sestanek na to temo pričakovati že v naslednjem tednu.