V študijskem letu 2016/2017 se v okviru mednarodnega projekta, v katerega sta vključena tudi Sindikat športnikov Slovenije in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, na dansko univerzo UCN Denmark vpisuje že peta generacija slovenskih športnikov, študentov. Ne le, da so slovenski športniki med 24 sodelujočimi državami EU, na Danskem med najštevilčnejšimi, lahko se pohvalijo tudi z izjemnimi študijskimi uspehi. V letu 2015 je kot prvi slovenski, zdaj že bivši, športnik fakulteto uspešno zaključil Suad Filekovič, pred dobrim tednom pa nas je kot drugi razveselil član rokometne reprezentance Slovenije in športnik, ki si že več kot desetletje služi kruh v največjih evropskih klubih, Vid Kavtičnik.
 
Z Vidom smo ob podelitvi diplome spregovorili nekaj besed o njegovi življenjski poti, športni karieri in navsezadnje izobrazbi, za katero meni, da je eden najpomembnejših elementov športnikovega življenja. Zaupal nam je nekaj zanimivih in predvsem za mlade športnike spodbudnih informacij:
 
”Že kot otrok sem užival v športu in upal da bom nekoč postal profesionalni športnik. Kljub tej misli sem se vseskozi zavedal, da bom po športni karieri potreboval tudi formalno izobrazbo, ki mi bo povečala možnosti pri iskanju zaposlitve,” je v uvodu dejal Kavtičnik.
 
Po osnovni šoli se je Vid vpisal na elektro-tehnično šolo v Velenju, saj je že takrat razmišljal o prihodnosti in obdobju po končani športni karieri. Ob morebitni poškodbi bi namreč imel poklic, s katerim bi v najslabšem primeru lahko iskal zaposlitev. A njegova rokometna kariera se je nenadno povzpela in skoraj čez noč je postal profesionalec v RK Gorenje, kasneje pa pri 20 letih podpisal pogodbo za nemškega prvoligaša THW Kiel. Zaradi hitrega vzpona v športni karieri se je v tistem obdobju odločil, da z nadaljevanjem študija malo počaka, a se hkrati zavedal, da ga bo ta obveznost čakala kasneje.
 
Ob drugi večji poškodbi kriznih vezi, leta 2012, je spoznal, da je napočil čas za študij. S pomočjo Sindikata športnikov Slovenije je hitro našel športnikom prilagojen univerzitetni študijski program (op.: študij na daljavo), ki poteka v tujini, natančneje na danski univerzi UCN Denmark. Ob spoznanju, da ga predmetne vsebine zanimajo je hitro uredil vse formalnosti, potrebne za vpis in začel s študijskimi obveznostmi.
 
”Pri takšni obliki študija (op.: študij na daljavo) bi izpostavil naslednje: nenehno moraš biti osredotočen, imeti  zelo dobro samodisciplino in se držati predvidenega urnika (nalog, projektov, itn.). V kolikor ne opravljaš študijskih obveznosti redno, enostavno izgubiš stik ter zaostaneš, kar posledično predstavlja problem. Fakulteta, kljub fleksibilni obliki študija ne dopušča veliko zaostanka, s čimer te nekako prisili v redno, vsakodnevno, delo. Predavanja, ki jih ne uspeš spremljati v okviru urnika so sicer v celoti na voljo v tako imenovani elektronski učilnice, a za spremljanje teh in izpolnjevanje obveznosti je potrebna dobra organizacija časa. Osebno sem se študiju posvečal ob večernih urah, ko so otroci zaspali ali pa na poti na tekme.”
 
”Po mojem mnenju je edina negativna plat študija na daljavo, socialni vidik oziroma komunikacija s profesorji in kolegi študenti, ki poteka izključno na daljavo. Hkrati pa takšna oblika komunikacije omogoča, da si ob spremljanju predavanj pripraviš vprašanja, ki jih kasneje preko elektronske učilnice ali pogovora, zastaviš profesorju. Ti so bili dostopni za nas v vsakem trenutku, tudi med vikendi in prazniki.”
 
”Komunikacija je pri takšni obliki študija izrednega pomena. Če le ta ni redna in odkrita, potem se lahko hitro znajdeš v zagati. Reden stik s fakulteto sem ohranjal tudi s pomočjo Marka Levovnika, ki mi je med študijem stal ob strani kot tutor in se tako izognil morebitnim problemom.”
 
”Prav tako bi izpostavil dejstvo, da študij poteka v celoti v angleškem jeziku, tako da sem lahko napredoval tudi na tem področju.”.  
 
Vid se je ozrl tudi na obdobje prakse, ki je v okviru študijskega programa na Danskem obvezen element učnega načrta. Prakso je opravljal v svojem klubu, Montpellier HB. Pravi, da se v praksi modeli teorije, ki se jih je naučil, povsem spremenijo in adaptirajo na specifično okolje. Skupek vsega študentu ponudi širino informacij in znanj, ki so izjemnega pomena za osebni razvoj in obdobje po končani športni karieri.
 
”Zelo sem vesel, da sem imel priložnost videti in delati z ljudmi v pisarnah kluba, ter tako na lastni koži občutiti delo, ki ga do sedaj nisem poznal, izven športnega igrišča. To je nekaj kar me po vsej verjetnosti čaka po končani športni karieri, zato je dobrodošlo, da se na to obdobje karseda dobro pripravim,” dodaja Kavtičnik.
 
Za konec se je Kavtičnik dotaknil še izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki vrhunskim športnikom, predvsem tistim v tujini, s obstoječimi študijskimi oblikami ne omogoča nemotenega opravljanja študijskih obveznosti. Meni, da so športniki na tem področju prikrajšani in da bi država morala za njih bolje poskrbeti, med ali po športnikovi karieri.
 
”Mladim športnikom svetujem, naj se še naprej in čim dlje ukvarjajo s športom, poleg tega pa naj se tudi formalno izobražujejo. Skrb za obdobje po končani karieri je nujno zlo, ki se ga morajo zavedati vsi mladi športniki. Starejši kot si, težje se odločiš za dokončanje formalne izobrazbe, zato nikar ne odlašajte!,” dodaja Kavtičnik.