Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) se zavzema za upravičenost športnikov do izplačil iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS ob likvidaciji in izbrisu športnega društva. Problematika je letos aktualna zlasti v nogometu, pa tudi v ostalih športnih panogah, saj je ob razpadu nogometnih klubov Olimpije, Ljubljane in Mure na cesti brez pogodb in tudi brez izplačanih zasluženih plač ostalo več kot 80 nogometašev, v posameznih primerih so igralci v zadnjem letu ostali celo brez desetih mesečnih plač.
Republika Slovenija je leta 1997 za pomoč ustanovila Jamstveni in preživninski sklad RS, ki je reguliran z zakonom o javnem jamstvenem in preživninskem skladu. "Do problema je prišlo, ker je Ministrstvo za šolstvo in šport 'pozabilo' zakonodajalca opozoriti, da obstajajo tudi športniki, ki so zaposleni v športnih društvih oziroma da obstajajo tudi društva, ki do izplačil iz jamstvenega sklada po zakonu sploh niso upravičena," je uvodoma problematiko predstavil predsednik SŠS Dejan Stefanovič.
"V zakonu o skladu društvo sploh ni omenjeno. Ne moremo sklepati niti iz določil zakona o društvih, pretekli teden pa mi je pravni svetovalec direktorice omenjenega sklada zatrdil, da v primeru izbrisa društva še nikoli niso izplačali nič. To je le še en dokaz več, da je država vnovič pozabila na športnike," je prepričan predsednik sindikata in dodal, da mu ni jasna vloga Direktorata za šport. "Do zdaj nam kljub več poskusom še ni uspelo priti do novega direktorja Damirja Karpljuka. Če bo Direktorat za šport še naprej tako neaktiven, bomo zahtevali, da se ukine, ker športniki od njega nimajo nobenih koristi. Ne v smeri priprav novega zakona o športu, ne v smeri pokojninskega zavarovanja, ne v smeri zdravstvenega zavarovanja...," je prepričan Stefanovič in dodaja, da je Ministrstvo za šolstvo in šport preobremenjeno s šolstvom in se s športom žal ne ukvarja.
"Mnenja smo, da se mora zakon interpretirati v smeri, da se tudi športnikom, v primeru katerih so društva prenehala obstajati oziroma se je izvedla likvidacija društva, omogoči, da se izplačajo iz tega sklada. Pogoji za izplačila so jasni, maksimalni znesek, do katerega je športnik lahko upravičen so 4,5 minimalne plače, kar je okrog 500.000 tolarjev. To pa je za športnika, ki deset mesecev ni prejel plače, veliko," dodaja.
"Ker država v premajhni meri poskrbi za športnike, bo SŠS v kolektivnih pogajanjih od Združenja 1. SNL s soudeležbo Nogometne zveze Slovenije, nato pa tudi od države zahteval, da po vzoru tujine ustanovi poseben sklad samo za športnike, t.i. garancijski fond," je razkril Stefanovič in dodal, da bodo imeli igralci vsaj nekaj, od česar bodo lahko živeli. Vsako leto naj bi tako vsak klub v sklad prispeval določen znesek, natančno določen v pogajanjih. Tako bi se sklad plemenitil, če pa klubi ostanejo brez licence ali propadejo, pa bodo športniki upravičeni do izplačil iz sklada, ta pa bo vstopil na njihovo mesto kot upnik in terjal odgovorne. V skladu s kolektivno pogodbo pa se bodo sredstva lahko namenjala tudi za socialno pomoč igralcem, v dobrodelne namene, odvisno pač od dogovora. (STA)
